Ajdova pita z rdečo peso in rdečo čebulo

Ajdova pita z rdečo peso in rdečo čebulo

Sestavine:
testo:
• 375 g ajdove moke
• 125 g masla
• ½ žličke soli
• ½ žličke pecilnega praška
• od 5 do 6 žlic vode

nadev:
• od 4 do 5 srednje velikih rdečih čebul
• 2 žlici olivnega olja
• sol
• 2 žlici masla
• 2 žlici balzamične glazure
• 2,5 dl rdečega vina
• 400 g surove naribane rdeče pese
• 1 velik strok česna
• 3 jajca
• 40 ml smetane za kuhanje
• 70 g fete
• lističi timijana
• sol, poper
• pest orehov
• feta, sveža meta in timijan za okras

Priprava:

1. Za testo zmešamo moko, sol in pecilni prašek. Dodamo na kocke narezano maslo in zmešamo s prsti ter prilijemo vodo. Vse skupaj na hitro pregnetemo in oblikujemo kepo. Postavimo v hladilnik vsaj za eno uro.
2. Čebulo narežemo po dolgem, v kozici segrejemo dve žlici olivnega olja, dodamo čebulo in ob mešanju odkrito pražimo 1 do 2 minuti. Solimo in pražimo naprej. Dodamo maslo, nato balzamično glazuro. Pokrijemo, potem postopoma dolivamo vino. Kuhamo na srednjem ognju, dokler se čebula ne zmehča, vino pa izhlapi.
3. V veliki posodi zmešamo naribano surovo rdečo peso, praženo čebulo, nasekljan česen, razžvrkljana jajca in smetano. Dodamo razdrobljeno feto in timijan. Solimo, popramo in vse temeljito premešamo.
4. Testo vzamemo iz hladilnika in ga razvaljamo med dvema listoma papirja za peko. Skupaj s papirjem za peko ga prenesemo v pekač.
5. Ventilacijsko pečico ogrejemo na 190 °C in testo brez nadeva pečemo 5 minut.
6. Ko testo vzamemo iz pečice, ga nadevamo in na sredini okrasimo s feto ter posujemo z orehi. Pečemo še nadaljnjih 30 do 35 minut na 190 °C.
7. Pečeno pito okrasimo z lističi mete in s svežim timijanom.

Ta recept je nastal v sodelovanju s Spar Slovenija in njihovo revijo Dobro zame.

Chia puding s kokosom in banano

Jesen. To je to. Konec je s sončnimi jutri. Le siva meglica, ki lebdi nad mestom. In dež. Sivo, megleno, vlažno. Mir. Otroci so se umaknili z ulic. Nič vznemerljivega, nič za kar bi se bilo vredno vstati. Najraje bi ostala v postelji ves dan. Z dobro knjigo v roki in šalico čaja med poslušanjem drobnih kapljic dežja, ki se tiho dotikajo tal…

Ampakm, no go… Vstanem. Prva stvar: kava. Druga stvar: zajtrk. Vedno si vzamem čas za zajtrk. In za kavo. Ritual. In najbolj pomemben obrok dneva. Za pognat tistega hrčka po koleščku tam gori, rabim res nekaj dobrega. Za telo in dušo (in predvsem oči).

Zjutraj telo potrebuje veliko energije, da zažene motor. Brez sadja ne gre. Sveže fige. Vse poletje so se kopale v soncu, da jeseni lahko razveseljujejo s svojo sladkobo.

Banana vs. zmrznjena banana. Že od poletja je bananin sladoled pri meni doma  pravi hit. Pa še povsem preprosto ga je narediti: v multipraktik z zmrznjenimi bananami, dokler se ne spremenijo v kremast sladoled. Z žlico arašidovega masla in kokosa… Ampak o tem kdaj drugič.

Za konec pa še žlička cvetnega prahu. Za preganjanje hladnih in deževnih dni ter krepitev telesa pred zimo… Dela čudeže in prinese sonce na krožnik!

Be good people!
xoxo

Chia puding s kokosom in banano

Sestavine (za dve osebi)

chia puding:

• 500 ml navadnega jogurta
• 2 zmrznjeni banani
• 4 žlice mletega kokosa
• ½ stroke vanilije
• 8 žlic semen chia

okras:

• pest zmrznjenih malin
• 2 figi
• 2 žllički cvetnega prahu

Priprava:

1. V kavnem mlinčku zmeljemo kokosove kosmiče.
2. Zmešamo jogurt, vanilijo, chia semena in kokos. Postavimo v hladilnik in pustimo čez noč, da semena nabreknejo.
3. Olupimo banani in ju čez noč pustimo v zmrzovalniku.
4. Naslednji dan s paličnim mešalnikom ali blenderjem zmešamo zmrznjeni banani in jogurt s chio.
5. Nadevamo v kozarce, posujemo z zdrobljenimi zmrznjenimi malinami, svežimi figami in žličko cvetnega prahu.

Jesensko listje in comfort food…

Kot vsak dan, sem zjutraj sedla na kolo in se odpravila v center. Čudovit dan. Obsijan s soncem. Eden izmed tistih dni, ko zadiši po zimi. Tisti svež, oster vonj… Zadnje leto sem se fokusirala nase in počela stvari, ki me veselijo. Spoznala sem neverjetno navdihujoče in zanimive ljudi. In potem je mehurček, v katerem sem tako lepo živela, nenadoma počil. Pred poletjem sem bila primorana vse to zamenjati za knjižnično svetilko in kupe knjig. Prva dva, diplomska izpita namreč, sta mimo. A saga se nadaljuje… Občutek imam, da je poletje šlo mimo in sploh ne vem kdaj. Ko sem se v nedeljo zbudila in pogledala skozi okno, sem ugotovila, da se je začela jesen. Tla posejana z listjem. Rumenim listjem.

Topel pulover, zimske nogavice, šalica čaja, ruskega, grenkega, knjige in to asocialno življenje, v katerega sem takorekoč padla z neba … Dan za nekaj sladkega, toplega. Comfort food. Jp. Nisem ravno prepričana, da imajo pite zmožnost rešiti svet, ampak tale je rešila vsaj mene in mojo nedeljo… Pa še na lastno presenečenje sem ugotovila, da se v hladilniku skriva vreča zadnjih sliv z domačega vrta…

Pita s slivami s skorjico iz ržene moke
*slive se lahko nadomesti tudi s hruškami ali jabolki

testo:

• 200 g ržene moke
• 100 g hladnega masla
• 80 g mletih orehov ali pekanov
• 2 jajci
• ščepec soli
• 1 žlica agavinega sirupa ali medu

nadev:

• 750 g zrelih izkoščičenih sliv
• cimet
• ½ stroke vanilije ali 1 žlička vanilijevega ekstrakta
• 3 jajca
• 50 ml sladke smetane
• 2 žlici koruznega škroba
• 2 veliki žlici 100% marelične marmalade

Priprava:

1. Za testo zmešamo moko, mlete orehe ali pekane in ščepec soli. Dodamo na kocke narezano maslo in zmešamo s prsti. Dodamo dve jajci in žlico agavinega sirupa ali medu. Vse skupaj na hitro pregnetemo in oblikujemo kepo. Postavimo v hladilnik vsaj za eno uro.
2. Testo vzamemo iz hladilnika in ga razvaljamo med dvema listoma papirja za peko. Odstranimo s papirja za peko in prenesemo v pomaščen pekač.
3. Stepemo 3 jajca, dodamo sladko smetano, vanilijo, koruzni škrob in marelično marmelado.
4. Maso zlijemo na testo. Obložimo s slivami in potresemo s cimetom.
5. Pečemo v ventilacijski pečici 30 – 35 min na 190°C.

Cheesecake z grškim jogurtom in malinami

Če pomislim na zadnji dve leti kar živim z diabetesom, mi včasih sploh ni jasno, kaj vse me je v tem času doletelo. Življenje se mi je obrnilo na glavo. Ampak očitno je že moralo biti tako. Ugotovila sem, da je življenje prekratko, da bi ga ne živela polno. Odločila sem se, da bom počela samo še stvari, ki me veselijo. In v resnici še nikoli nisem tako uživala, kot sedaj.

Če hočeš, da se ti življenje spremeni, moraš iz svoje comfort zone. Ravnati moraš drugače kot bi sicer. In slediti moraš tistemu, kar te veseli. Tako nekako se je po besedah Polone Klančnik začela tudi ideja o Radegundi, novi kulinarični reviji.

Vedno znova sem presenečena in presrečna, ko naletim na ljudi, ki so se odločili vzeti stvari v svoje roke, pustiti vsa bremena za sabo in začeti na novo. Kreativni, srečni in zadovoljni se podajajo novim avanturam naproti.

Ustvarjanje kulinarične revije bo zagotovo zanimiva in razburljiva avantura. Glede na to, dobro se je začela, pa sem prepričana, da bodo zgodbe, ki jih bo pisala in ljudje, ki jih bo predstavila, med bralci vzbujali apetit po še.

Polona, Mateja, Kristina, Tamara, Polona, in seveda, Radegunda, želim vam vse najboljše!

Zdaj pa hitro po revijo, v kateri boste poleg tegale recepta našli še druge zanimive in slastne zgodbe!

xoxo

Sestavine:

dno:

• 40 g izkoščičenih datljev
• sok 2 srednje velikih pomaranč
• 80 g mletih ovsenih kosmičev
• 200 g mandljev
• 2 žlici mlete chie
• 2 žlici fino mlete kokosove moke

nadev:

• 1 kg grškega jogurta
• 5 – 6 žlic stevije ali skuraloze (oz. sladilo po izbiri)
• lupinica 3 bio limon
• 150 g kokosovega masla (lahko tudi kokosovo olje)
• 300 g malin
• temna čokolada

• metini lističi za okras

Priprava:

1. Odcedimo grški jogurt: cedilo obložimo s sterilno gazo, vanj zlijemo grški jogurt. Čez noč postavimo v hladilnik, da se odcedi odvečna voda.
2. Kokosovo maslo: v blenderju meljemo kokosove kosmiče (vsaj 400g) tako dolgo, da se spremenijo v kokosovo maslo. Namesto tega lahko uporabimo tudi kokosovo olje. Več info tu.
3. Ovsene kosmiče in semena chie v kavnem mlinčku zmeljemo v fino moko.
4. V multipraktiku zmeljemo datlje in mandlje. Dodamo ovsene kosmiče, chio, kokosovo moko in sok dveh pomaranč. Še enkrat zmešamo, da se vse sestavine povežejo.
5. Obroč za torto (24 cm) obložimo s papirjem za peko. Maso za podlago potisnemo ob dno.
6. Zmešamo odcejen grški jogurt, lupinico treh bio limon, ter sladilo po izbiri. Med mešanjem dodamo stopljeno (ne vroče!) kokosovo maslo ali kokosovo olje.
7. Tortno dno namažemo z dvema žlicama nadeva. Naložimo eno plast malin in posujemo z nastrgano temno čokolado. Dodamo preostali nadev. Cheesecake postavimo v hladilnik vsaj za 6 – 7 ur, najbolje čez noč.
8. Okrasimo s preostalimi malinami, nastrgano čokolado in lističi mete.

 

Galette s figami

Zadnje čase sem totalno zasuta z delom, zato vas puščam zgolj s temle receptom. Popolna kombinacija za h kozarcu hladnega Prosecca. In ja, kljub 35ºc, ki zadnje dni kraljujejo v naših krajih, je za tole popolnoma razumno segreti kuhinjo.

Be good!
Veliko ice cold Prosecca!
Pa lepo poletje!

xo

Sestavine

testo:

• 100 g polnozrnate pirine moke
• 50 g masla
• 40 g mletih orehov
• 1 jajce
• 1 ščepec soli

nadev:

• 4 – 5 velikih fig
• 80 g ovčjega sira
• 3 žlice balzamične glazure
• ščepec soli
• sveži timijan
• dve pesti orehov

Priprava:

1. Zmešaj moko, mlete orehe in sol. Dodaj na kocke narezano hladno maslo in enakomerno zmešaj. Dodaj jajce in pregneti. Zavij v plastično folijo in pusti stati v hladilniku 30 min do 1h.
2. Testo razvaljaj med dvema listoma papirja za peko.
3. Nareži fige in sir. Nadevaj na sredino testa. Posuj s soljo, svežim timijanom, balzamično glazuro in nasekljanimi orehi. Robove testa upogni proti notranjosti.
4. Peci v ventilacijski pečici na 190ºC, da se sir zlato zapeče (ok. 20 – 25 mins).

Ko zorijo jagode…

Tako, mineva tretje leto odkar imam na balkonu vrt. Imel je svoje svetle in manj svetle trenutke. Totalni uspeh s paradižniki, kumarami, paprikami in zelišči. Totalni fail z artičokami in bučkami. Pa tudi jagode niso bile na najboljši poti. V bistvu jih letos sploh nisem nameravala posaditi, ampak nekaj mi je prigovarjalo, naj jih vseeno dam v lonce…

No in izkazalo se je, da je bila to pametna odločitev. Letos mi na balkonu dejansko zorijo jagode. Odlične so, take sočne in sladke. In če sem odkrita, so šle za zajtrk. Ne bi si jih drznila spremeniti v marmelado… So me pa navdihnile za tole sočno jagodno pito.

Sestavine

testo:

• 60 g ovsenih kosmičev
• 50 g polnozrnate pirine moke
• 80 g kokosa
• 45 g hladnega masla
• 1 žlica agavinega sirupa ali medu
• 1 rumenjak
• ščep soli
• 30 ml hladne vode (po potrebi lahko tudi več)

nadev:

• 300 – 350 g jagod
• 3 žlice chie
• 1 velika žlica jagodne marmelade (jaz sem uporabila 100%)
• 1/2 stroka vanilije
• 1 – 2 žlici stevije ali sukraloze

Priprava:

1. Ovsene kosmiče in kokos v kavnem mlinčku zmelji v moko.
2. Zmešaj vse moke in sol. Dodaj koščke hladnega masla in s prsti vmešaj v moko. Dodaj agavin sirup ali med ter jajčni rumenjak. Zmešaj in po potrebi dodaj vodo. Oblikuj kepo testa, zavij v plastično folijo in postavi v hladilnih za 30 min.
3. Jagode nareži na polovice. Zmešaj vse sestavine za nadev.
4. Testo vzami iz hladilnika in ga razvaljaj v krog med dvema kosoma papirja za peko. Nadev stresi na sredino, robove testa pa upogni proti sredini.
5. Peci 25 – 35 min na 180ºc.
6. Potresi z lističi mete. In ja… vanilijev sladoled je vedno dobra ideja!

Tabule. Meta. Olivno olje.

Med sedenjem na balkonu, čiliranjem in opazovanjem svojega zelenjavnega vrta sem razmišljala, kaj pripraviti za kosilo. Pogled mi je obstal na čudoviti zeleni meti… Tako sem nekako prišla do tega, da je minilo že skoraj 10 let, kar sem prvič obiskala Francijo ( in verjetno tudi 10 let, kar sem zatreskana vanjo…). Kakor koli, tisti čas sem bivala pri družini na jugu, v mestu Antibes. Tabule je bil le plat de resistance. Vsak dan. Vsako kosilo. Narejen je bil iz kus kusa, svežega paradižnika, mete in rozin. Mwah… V življenju nisem jedla česa podobnega in ne, nisem bila največji fen. Ampak z leti postanemo pametnejši… enkrat ali dvakrat obkrožimo svet in na koncu upamo, da se bomo nekoč na domači grudi vsedli v restavracijo in naročili humus, pa falafle in tabule. In potem se enkrat vrneš in ugotoviš, da se je tvoja želja uresničila. Mezze.

Tabule izhaja iz bližnjega vzhoda in ga navadno strežejo kot mezze. V poletni vročini (kar trenutno ni the case) ni boljšega kot skleda svežine. Tabule je pravzaprav solata iz mete in petršilja, paradižnika, spomladanskih čebulic, z veliko limone in potresena z bulgurjem. Ja, v bistvu je bulgur za okras.

Moj recept je en velik mix. Brusnice in pistacije so padle v skledo, ko sem bila v Kanadi. Bulgur je pa seveda veliko boljši v primerjavi s kus kusom. Mislim sicer, da pri nas ni najbolj common zadeva. Škoda, ker je zdrav: bogat je z vlakninami, poleg tega pa ima tudi okoli 10% beljakovin. Bulgur naredijo tako, da pšenico najprej skuhajo, posušijo, olupijo in zdrobijo. Zato tudi ni potrebno, da ga kuhamo, temveč ga lahko samo namočimo in pustimo, da se zmehča.

Skratka, eno izmed teh treh za zraven, pa kakšno zelenjavo z žara. Yum!

 

Sestavine:

• 250 g bulgurja
• 350 g češnjevih paradižnikov
• 2 veliki pesti suhih brusnic (ali rozin)
• 150 g pistacij (v lupini)
• 20 g metinih lističev
• 15 g petšilja
• 1 majhna spomladanska čebulica
• sok 1,5 limone
• 1 žlica staranega balzamičnega kisa
• olivno olje
• sol

Priprava:

1. Bulgur skuhamo po navodilih. Ne smemo ga prekuhati. Ohladimo.
2. Nasekljamo metine lističe, petršilj in spomladansko čebulico. Češnjev paradižnik prerežemo na polovice. Pistacije oluščimo in grobo nasekljamo.
3. Ohlajen bulgur pokapljamo z sokom limone, balzamičnim kisom ter zajetno količino olivnega olja. Dodamo nasekljane pistacije, brusnice, začimbe in spomladansko čebulico. Po okusu solimo in dobro premešamo. Na koncu vmešamo češnjev paradižnik.

Piknik sezona: namazi za zelenjavo na žaru

Prejšnji vikend smo imeli doma uradno otvoritev piknik sezone. Razlog za to je bil precej dober: praznovanje izdaje novega albuma banda, katerega član so tudi moj oča. Demolition group. S člani skupine in z njihovo glasbo sem odraščala, ampak v mojih očeh nikoli niso bili neke zvezde. Prej družina. Ampak verjetno sem potrebovala čas, da odrastem, zadevo vidim bolj objektivno in se zavem pomena njihovega dela.

Skratka, piknik je bil uspeh. Čudovit dan, odlična družba in dobra hrana!

Navadno je na piknikih fokus na meso. K sreči tokrat nisem bila osamljeni primerek vegetarijanstva in je bilo na mizi tudi obilje meat free zadev. Kar se mene tiče, je za piknik tako ali tako najbolje slediti mezze principu, kot temu pravim sama. Majhne posodice, polne svežih in barvitih prilog, ki pospremijo glavno zvezdo (i.e. po navadi meso), in rešijo problem z vegiji in mesojedci. In tako sem razmišljanje o prilogah za zelenjavo na žaru končala s temi tremi:

Grški jogurt z limono, meto in pasto iz črnih oliv

Sestavine:

• 1 kg grškega jogurta
• skorjica 5 bio limon
• 1 – 2 žlički soli
• šopek mete
• 80 g črnih oliv
• 6 žlic olivnega olja

potrebujemo: sterilna gaza

Priprava:

1. Grški jogurt odcedimo: cedilo obložimo s sterilno gazo, vanj stresemo grški jogurt, postavimo v hladilnik in pustimo, da se odceja vsaj en dan. Jogurt bo postal bolj čvrst in kremast.
2. Naslednji dan odcejeni grški jogurt zmešamo s soljo in skorjico 4 bio limon.
3. Olive zmešamo z olivnim oljem in v možnarju zmeljemo v pasto. Lahko pustimo tudi večje delce oliv.
4. Jogurt damo v posodico, okrasimo s pasto iz črnih oliv. Naribamo skorjico 1 limone in okrasimo z lističi mete. Pokapljamo z olivnim oljem.

Čičerikin namaz s pečeno papriko in orehi

Sestavine:

• 10 -12 podolgovatih rdečih paprik
• 1 pločevinka čičerike
• 2 pesti orehov
• 1 strok česna
• 6 žlic limoninega soka
• 2 žlički mletega koriandra
• 1 – 2 žlički soli
• okrasitev: feta, lističi koriandra ali petršilja, olivno olje

Priprava:

1. Paprike naložimo v namaščen pekač in pečemo v pečici na 200°C dokler niso mehke in zapečene. Lahko jih tudi spečemo na žaru. Pustimo, da se ohladijo in odstranimo kožice.
2. V multipraktik dodamo pečene paprike, odcejeno čičeriko, orehe, česen, limonin sok, mleti kotiander in sol. Zmešamo v gladek namaz.
3. Okrasimo s feto in svežimi začimbami ter pokapljamo z olivnim oljem.

Humus iz belega fižola in mandljev

Sestavine:

• 1 pločevinka belega fižola
• 3 velike žlice mandljevega masla (lahko nadomestimo s 3 pestmi mandljev)
• 1 majhna žlička soli
• 6 žlic limoninega soka
• 3 – 4 žlice vode
• ½ stroka česna
• 1 žlička orientalske kumine (Cuminum cyminum) – po izbiri
• okrasitev: avokado, olivno olje, brusnice ali granatno jabolko, sezam

Priprava:

1. Mandljevo maslo pripravimo tako, da vsaj 400 g mandljev zmeljemo v multipraktiku ali blenderju na najvišji hitrosti, dokler se ne začno ločevati olja in nastane kremasto maslo. Mandljevo maslo lahko nadomestimo tudi s 3 pestmi mandljev.
2. Vse sestavine damo v multipraktik in na najvišji hitrosti zmeljemo v gladek namaz. Vodo dodamo glede na gostoto, ki jo želimo.
3. Okrasimo z rezinami avokada, koščki suhih brusnic ali granatnim jabolkom, pokapljamo z olivnim oljem in potresemo s sezamom.

 

Be good! Enjoy in sunny days!

DG – U tvojim očima

Dobra družba. Sonce. Hrana. Vino.

Ne vem kje začeti. Ne vem kje končati. Ali se ustaviti. Ne vem sploh, če sem oseba, ki bi se lahko spustila iz oblakov in postavila noge na trdna tla. Mislim, da ne spadam med tiste, ki bi se želeli ustaliti. Ever. No, ampak življenje me je pripeljalo, kjer sem danes. V Ljubljano. A brief phase. Nedokončane zadeve… V resnici si nisem nikoli predstavljala, da bom živela tu, a ko sem že pristala v tem mestu, hočem vse, kar ponuja. Ljubljana se je spremenila odkar sem prvič prišla. Evropska prestolnica (v pravem pomenu besede)? Don’t think so. Ima pa zanimivo kulturno sceno, ki se je v zadnjih letih neverjetno razvila. In v primerjavi z ostalimi mesti eno veliko prednost: ura vožnje in znajdeš se v popolnoma drugačni pokrajini, z drugačnimi tradicijami, in seveda, hrano.

Zadnja leta se je kultura prehranjevanja v Sloveniji zelo spremenila. Na bolje. In bil je skrajni čas. Verjetno so h temu pripomogli tudi projekti kot Teden restavracij. No in tako smo se s puncami odločile zadevo malo testirati in se napotile proti Primorski.

Prva postaja: Goriška Brda. Definitivno ena izmed mojih najljubših regij. Poleti do koder ti seže pogled brdašca prekrita s trtami. Pa stare vasi, ki te prestavijo v drugo dimenzijo. Pomladi pobeg soncu in cvetočemu drevju naproti.

Povod za Brda je bil Teden restavracij. In tako smo se odpravile do Kabaja. Ko sedaj razmišljam o tem, kar so pripravili, moram priznati, da so se izkazali. Sir, jajca, pomladno zelenje, dobro olivno olje… Pomlad na krožniku. Nekaj trpkega, prijetno trpkega. Globoko zelenega. Nekaj, kar te spomni, da je ponoči še vedno hladno. Hkrati pa nekaj svežega, ki naznanja, da se narava prebuja in zemlja počasi segreva. Sveže sestavine, pripravljene v lokalni maniri. Plus odličen Beli pinot, 2010. Mislim, da je bila to kar perfekcija k mojemu vegetarijanskemu meniju. Definitivno se bo treba vrniti in se malo bolj strokovno poglobiti v njihovo žlahtno kapljico.

Večer v Brdih smo preživele na Kmetiji Šibav. Gostoljubje in radodarnost, s katerima so nas pričakali, sta bila bila nekaj, kar si ne bi nikoli mogle zamišljati. Neprecenljivo. Od pokušine vina, odprtja nekaterih družinskih “draguljev”, penine pri zajtrku, do nadvse prijateljskih pogovorov, ki so nam razjasnili marsikaj o pridelavi vina in življenju v Brdih. In nikoli ne bom pozabila tistega jutra, ko so me zbudili najtoplejši sončni žarki in s soncem obsijana krajina. Another dimension. Po obilnem zajtrku, polnem lokalnih dobrot, smo se odpravile novim avanturam naproti. Odšle smo s toplino v srcih, z nasmejanimi obrazi in avtom, polnim daril. In seveda, z vrečo domačih briških limon, ki so bile potem pametno porabljene v velikonočni pletenici.

Jutro smo nadaljevale s turo po Brdih, med vinskimi trtami in starimi vasicami. V iskanju popolnega kraja za počitek in uživanje v soncu, smo po priporočilu lokalcev zavile v Dvor. Sprva skrajno nezaupljivo. Smo imele občutek, da je nekako fino. Prefino. Ampak kako smo se motile… Dvor se je izkazal za oazo. Bolj spokojnega in uživaškega kraja si v tistem trenutku ne bi mogle zamisliti. Družinski hotel, ki se je nedavno odprl. Če sem prav razumela, so zadnja leta kupovali posestvo. Del po del, da bi ustvarili celoto, ki jo predstavlja danes. Res jim želim vse najboljše, ker so opravili več kot odličen posel! No, in seveda, sestradane kot smo bile, smo naivno naročile hišno belo in kaj “za pikat.” In to… naj kar fotke govorijo zase. In da sploh ne omenjam odličnega domačega olivnega olja, ki ga strežejo s posebno mešanico začimb. Skratka, TOP!

Brda smo zapustile v poznih popoldanskih urah in se skupaj s soncem počasi spuščale k morju. V Izolo smo prispele ravno v trenutku, ko je sonce izginilo za obzorjem.

Večerjo smo imele v Hotelu Marina, prav tako v sklopu Tedna Restavracij. Priznati moram, da so me kar presenetili, predvsem s starteji in z odlično sladico. Naslednje jutro smo se sprehodile do svetilnika, martinčkale na plaži, potem pa se s krajšo postojanko pri Ekremu (aka sladoledu) napotile proti domu.

Pred vrnitvijo v Ljubljano, je bila še zadnja postojanka. Bile smo na poti na Kras. A world apart. Ustavile smo se v Brestovici, kjer vsako leto organizirajo festival špargljev. Lokalni prebivalci poberejo divje šparglje, ki rastejo povsod naokoli, potem pa z njimi pripravijo tradicionalne jedi. In seveda frtaljo. 

In tako je viken prišel h koncu. Domov smo se odpravile utrujene, a srečne in polne dobrih spominov, odločene, da kmalu začnemo z načrti za nov izlet.

All this said, vas puščam z receptom za frtaljo, s soncem, pomladjo in vsemi lepotami, ki jih prinaša življenje!

Frtalja z divjimi šparglji

• 3 jajca
• 2 žlici moke
• 3 žlice mleka
• šopek divjih špargljev
• koščki pancete ali pršuta (po izbiri)
• sol
• poper
• 1 – 2 žlici olovnega olja

* Ok. To je seveda ena verzija frtalje. Lahko se naredi tudi brez moke in mleka. Pa seveda se lahko doda tudi sveža zelišča.

Priprava:

1. Stepite jajca, moko, mleko in sol. Pustite počivati.
2. Očistite šparglje in odstranitte olesenele dele. Narežite na večje kose.
3. Segrejte olivno olje. Dodajte šparglje in koščke pancete ali pršuta ter pražite minuto ali dve.
4. Dodajte jajčno mešanico. Frtalja naj bo bolj debela omleta. Pecite na obeh straneh dokler ni zlato zapečeno.
5. Narežite na trikotnike in začinite s sveže mletim poprom.

 

Pletenica, praznik, pomlad

Smešno je, kako sem vsa svoja šolska leta poslušala, da nimam smisla za pisanje. Danes pišem blog. In blog v veliki meri sloni na pisanju. No, možno, da pišem same nesmisle, ki jih tako ali tako nihče ne bere… Pa vendar, tudi to je ok. Vsaj nekakšno sled puščam za sabo. Res je, da besede ne pridejo kar same na plan. Po navadi so podobe tiste, ki me navdahnejo za pisanje. O trenutku. O nekem davnem spominu. O življenju.

Ko sem gledala tole fotografijo, sem se spomnila na mojega dedka in na velikonočni kruh. Moja babica in dedek sta v bistvu imela pekarno. Najbolj pomembne so bile vedno dobre sestavine in kvaliteta. Kruha ne moreš narediti iz nič. True that.

Moka se je spremenila. Hrana se je spremenila. Gluten je postal problem, laktoza je problem, da o sladkorju sploh ne govorim. Verjetno smo se spremenili tudi mi.

Narediti tradicionalno bolj zdravo. Tako nekako sem si zastavila stvari. Ampak velika noč je pač posebna. Pa to pravim brez kakšnih pretirano religioznih intenc. Svoje družine ne vidim tako pogosto, kot bi jo sicer želela, zato sem srečna, da se vsi zberemo vsaj za božič in veliko noč. Družinska tradicija, ki jo spoštujem. Kakor spoštujem tudi jedi, ki gredo k tej tradiciji. Zbrati se, deliti in uživati trenutek. In podobno je z dobrim kruhom…

Pleteničke. Sladke in slane:

• Pletenica s pehtranom
• Pletenica s pehtranom, limono in ricotto
• Polnozrnata pletenica s suhimi paradižniki, svežimi zelišči in feto

Osnovni recept za velikonočno pletenico

Sestavine:

• 500 g pšenične moke T400
• 60 g sladkorja*
• 1 majhna žlička soli
• 30 g svežega kvasa
• 80 g zmehčanega masla
• 1,8 – 2,2 dl toplega mleka*
• 1 jajce + 3 rumenjaki
• 2 žlici ruma
• lupinica 1 limone
• rumenjak + 2 žlici mleka za premaz

* Sladkor sem nadomestila s 40 g medu. Količina mleka je v veliki meri odvisna od kvalitete in vrste moke. Pa tudi, če uporabljate med, boste potrebovali manj tekočine. Mleko dodajajte postopoma! Moko lahko nadomestite tudi s kakšno drugo, npr. pirino ali polnozrnato, vendar vedno potrebujete vsaj polovico moke T400.

Priprava:

1. Kvasu dodamo 50 ml toplega mleka in žličko medu. Pustimo, da podvoji volumen.
2. V veliki posodi zmešamo obe moki in sol.
3. V manjši posodi z ročnim mešalnikom penasto stepemo zmehčano maslo, postopoma dodajamo jajca. V kolikor pripravljamo sladko testo, dodamo tudi rum in limonino lupinico.
4. V toplo mleko vmešamo med ali sladkor, da se raztopi.
5. Kvasni nastavek in jajčno zmes dodamo moki, premešamo z leseno kuhalnico. Postopoma dodajamo mleko (količina je v veliki meri odvisna od kvalitete moke). Ko se sestavine začno povezovati, pričnemo z gnetenjem. Pomokamo delovno površino in dobro pregnetemo, da dobimo homogeno in čvrsto testo.
6. Pustimo vzhajati. Ko podvoji volumen, še enkrat pregnetemo in razdelimo na tri enako težke dele. Naredimo velike svaljke in spletemo v pletenico.
7. Pletenico pustimo vzhajati. Tik preden jo damo v pečico, premažemo z mešanico jajčnega rumenjaka in mleka.
8. Pečico ogrejemo na 200°c in vanjo postavimo pekač z vodo, da se ustvari para. Pletenico pečemo 10 min, potem pa temperaturo zmanjšamo na 180°c in pečemo še 10 – 15 min.

 

 

 

 

 

 

Priprava:

1. Kvasu dodamo 50 ml toplega mleka in žličko medu. Pustimo, da podvoji volumen.
2. V veliki posodi zmešamo obe moki in sol.
3. V manjši posodi z ročnim mešalnikom penasto stepemo zmehčano maslo, postopoma dodajamo jajca. V kolikor pripravljamo sladko testo, dodamo tudi rum in limonino lupinico.
4. Če pripravljamo sladko testo, v toplo mleko vmešamo med, da se raztopi. Prav tako nasekljamo pehtran in ga skupaj s kvasom in jajčno mešanico dodamo moki.
5. Kvasni nastavek in jajčno zmes dodamo moki, premešamo z leseno kuhalnico. Postopoma dodajamo mleko (količina je v veliki meri odvisna od kvalitete moke). Ko se sestavine začno povezovati, pričnemo z gnetenjem. Pomokamo delovno površino in dobro pregnetemo, da dobimo homogeno kepo testa.
6. Pustimo vzhajati. Ko podvoji volumen, še enkrat pregnetemo in razdelimo na tri enako težke dele. Naredimo velike svaljke.

• Če delamo sladko pletenico, iz svaljkov spletemo pletenico.
• V kolikor delamo slano pletenico, svaljke razvaljamo po dolžini na 1 cm debelo in na sredino naložimo nadev iz sira in suhih paradižnikov. Oba konca zapremo in še enkrat posvaljkamo. Tako spet dobimo tri svaljke, ki jih prepletemo v pletenico.

1. Pletenico pustimo vzhajati. Tik preden jo damo v pečico, premažemo z mešanico jajčnega rumenjaka in mleka.
2. Pečico ogremo na 200°c in vanjo postavimo pekač z vodo, da se ustvari para. Pletenico pečemo 10 min, potem pa temperaturo zmanjšamo na 180°c in pečemo še 15 – 20 min.